HITRO BRANJE

Branje je pomembno tako v vzgojno – izobraževalnem procesu kot v življenju. Z branjem pridobimo nove informacije, usvojimo znanje, smo miselno in čustveno aktivni.
Želimo si brati učinkovito. Na učinkovitost pa vplivajo mnogi psihološki, fiziološki, fizični in sociološki dejavnikov (inteligenca, osvetljenost, ostrina vida, izobrazba, splošna razgledanost, šolski uspeh…).
V raziskavah in v praksi je ugotovljeno, da je pomemben dejavnik tudi hitrost branja.
Bralci berejo v različnem tempu, povprečen bralec prebere med 200-400 besed, zelo hitri bralci več kot 600 besed na minuto.
Hitro branje ni samo sebi namen, ampak je vedno v povezavi z razumevanjem prebranega. Temeljno vodilo pri razvijanju in uporabi hitrega branja je, da hitrost ne sme ovirati razumevanja prebranega.
Povprečen bralec lahko s primernimi vajami zveča hitrost vsaj za 100%, slabši pa za mnogo več.
Preden se odločimo za pospeševanje hitrosti branja moramo obvladati in avtomatizirati tehniko branja, imeti moramo določen osebni besednjak. Intenzivno delo na razvijanju hitrosti branja ni primerno za bralce začetnike, mlajše otroke.

Tako kot samo tehniko branja, je potrebno  usvojiti tudi tehniko hitrega branja. Če želimo, da so rezultati vidni, je potrebno tehniko hitrega branja dnevno razvijati.

Prednosti hitrega branja

Hiter bralec prebere 2-krat, 3-krat več gradivakot srednje hiter ali počasen  bralec. S tem prihrani čas za druge dejavnosti, spozna več gradiva.

Pri počasnem, razvlečenem  branju se bolj dolgočasimo, predvsem pa je naša pozornost bolj kot na pomen usmerjena na vizualno podobo besed. Hitro branje nas pripelje do bolj zanimivih odstavkov. Hitro branje zahteva zelo visoko koncentracijo, pri branju ne moremo razmišljati o drugih stvareh. Hitreje zajamemo več gradiva, tako nam ostane več časa, da izluščimo  pomembne dele gradiva in se jim bolj posvetimo.

Kaj vpliva na hitrost branja?

Subvokalizacija

Subvokalizacija pomeni, da beremo brez glasu, premikamo pa ustnice in govorne organe oziroma  so ti lahko tudi pri miru, zaznamo samo napetost mišic govornih organov.  Občutimo jo tako, kot da ob branju še izgovarjamo besede v glavi.

Subvokalizacija za branje ni nujna. Brez nje je branje hitrejše in bolj gladko. Med branjem se namreč oči premikajo po vrsticah hitreje kot besede spregovorimo. Pri glasnem branju je premik oči za dve besedi naprej, pri tihem samo za pol besede. Pri glasnem branju smo bolj pozorni na glas kot na vsebino. Poleg tega je počasno.

Subvokalizacija še  vedno ostane pri zahtevnejših, neznanih besedilih oziroma  besedah, pri branju v tujem jeziku, pri branju besedil, ki jih bomo kasneje  glasno predstavljali ali brali.

Vračanje na že prebrane besede, besedilo

Hitrost branja lahko pospešujemo tako, da se med branjem manj vračamo na že prebrano.  Pri slabih bralcih je tega vračanja vsaj za polovico več  kot pri dobrih, s tem izgubljajo čas in energijo.

Nazaj se seveda moramo vrniti, ko besedila ne razumemo, pri težjem besedilu, novem besedilu, če izgubimo rdečo nit besedila. Ti gibi so nujni za razumevanje in se razlikujejo od gibov zaradi slabe navade oziroma neosvojene tehnike. Ponavadi so potrebni gibi, ko se vračamo za več besed ali stavkov nazaj ne pa za skoraj vsako posamezno besedo ali črko.

Gibanje oči med branjem

Na hitrost branja vpliva tudi gibanje oči. Med branjem se oči ne gibljejo linearno,  ampak skačejo po besedilu in se ustavljajo. Gibi so kratki, postanki   pa so daljši. Besedilo zaznavamo samo med postanki oči. Njihovo trajanje je za branje zelo pomembno. Čim krajši so, hitrejše beremo in  razumemo besedilo.

Širina bralnega polja

Na hitrost branja vpliva tudi vidno polje. Z vajo lahko širimo bralno polje. Bralno polje se povečuje z razvojem, izboljšamo pa ga lahko tudi  z vajo.

Kaj nam pomaga, da beremo hitreje?

    • Beremo v mirni situaciji. Izločimo moteče dejavnike v okolju.
        • Določimo cilj branja.Jasno se moramo zavedati, zakaj beremo (da najdemo določene podatke, da usvojimo določeno snov, da pripravimo govorno vajo…). Med branjemocenjujemo ali je besedilo in branje skladno s ciljem.
            • Besedilo podrobno pregledamo. Zaznamo strukturo in tiste dele, ki so najbolj pomembni. Smo pozorni na vzorec ponavljanja besed, na odebeljeni tisk, glavne ideje. Še boljše je, če sami aktivno iščemo pomenska znamenja (rec. daljše samostalnike ali daljše besede).
                • Pri branju uporabljamo prst ali pisalo, saj s tem fiksiramo pogled in tako oči ne skačejo levo in desno. Pogled naj sledi prstu ali pisalu. Lahko premikamo papir.
                • Med branjem gledamo malo nad besedilo. Z vajo ugotovimo, kakšna je optimalna višina  našega pogleda.
                • Smiselno je brati zgolj zgornjo polovico črk.Oči se namreč zatikajo ob kotih črk in običajno je največ kotov v spodnjem delu črk, ki sestavljajo besedo. To je seveda odvisno tudi od pisave, vendar pa je strategija lahko v pomoč, ne glede na vrsto pisave.
                • Poskušamo brati 20% od levega in desnega robabesedila. Naš periferni vid nam omogoča, da zaznamo tudi ostalo besedilo, na katerega se ne osredotočamo. Z vajo lahko dosežemo veliko večji učinek našega perifernega vida.
                • Beremo malo hitreje od svojega normalnega tempa.S tem se usmerimo naprej.
                • Med branjem se ves čas odločamo o načinu branja. Smiselno je neprestano spreminjati hitrost branja, predvsem zaradi koncentracije. Hitrost branja prilagodimo glede na pomembnost besedila. Bolj kot je pomembno besedilo, bolj pozorno beremo. Nekaj časa beremo hitreje kot je naše razumevanje, nato spet počasneje. Besede tudi, če je branje hitrejše od razumevanja ostanejo v naši podzavesti.
  • Naša koncentracija mora biti na vrhu glave. Na tak način pri branju uporabljamo vizualni spomin. Če nam uspe zbrati koncentracijo na vrhu glave (kot da bi imeli mandarino na glavi), bomo brali veliko hitreje.
  • Zmanjšamo subvokalizacijo. Ko prenehamo s subvokalizacijo, začnemo uporabljati vizualni spomin. Ta pa je tudi do 7-krat zmogljivejši od slušnega. S subvokalizacijo pa lahko prenehamo zgolj z vajo. Lahko si pomagamo tako, da beremo s prstom na ustih.
  • Izvajamo očesne vaje. Izvajanje vaj nam pomaga pri širjenju bralnega polja, hitrosti branja, pri zmanjševanju vračanja nazaj.

Rec. vaje izostritve besed oziroma sklopov besed

-Začnemo tako, da se zavestno omejimo in usmerimo pogled samo v eno besedo. Hitro ugotovimo, da je to naporno in nenaravno. Potem širimo pogled najprej na dve besedi, potem tri. Ta proces večkrat ponovimo od začetka.

– Beremo pomenske skupine besed zapisane v več stolpcih. Poskušamo prebrati čim hitreje. Pri tej vaji smo pozorni samo na vizualno zajemanje besed, ne razmišljamo o vsebini, to pride na vrsto kasneje.

– Zamislimo ali narišemo si eno ali dve črti, ki tečeta navpično čez besedilo. Poskušamo med temi vrsticami videti več kot eno besedo.

  • Širimo bralno polje. Poskušamo  brati več besed hkrati. Začnemo postopno, potem jih poskušamo zajeti čimveč.
  • Ko beremo, si poskušajmo predstavljati besedo. To pomeni, da pri branju  besede vidimo  njen pomen in ne oblike. Če to ne gre, ob branju poskusimo šteti.

Npr. Ena od uporabnic tehnike hitrega branja je povedala, da ji le- ta pomaga, da  bolje zaznava samo sebe, izklopi samo sebe, druge misli in pripravi oči, da uvidijo.

  • Zmanjšamo vračanje nazaj.

Hitro branje–eden od načinov izvajanja

  • Izmerimo svojo hitrost branja. Izmerimo jo tako, da preštejemo število prebranih besed v določenem časovnem intervalu. Lahko si pomagamo tudi zrazličnimi testi.
  • Izvajamo vajo hitrega branja
  1. Začnemo brati in po eni minuti zapišemo, koliko besed ali vrstic smo prebrali.
  2. Če smo v prvem koraku prebrali 10 vrstic, jih v drugem koraku preberemo 20. Moramo pa priti do konca 20 vrstice tudi, če se zmanjša razumevanje.
  3. V tretjem koraku preberemo 30 vrstic, še vedno sledimo cilju, da vrstice preberemo v danem intervalu tudi, če se zmanjša razumevanje oziroma če v začetku treninga ne razumemo veliko gradiva. Tretji korak ponovimo nekajkrat, nato beremo z normalno hitrostjo.

Sledi dnevna vaja.

V začetku je način izvajanja večinoma drugačen od naših predstav o branju,zdi se nam, da napredujemo počasi, vendar se z vajo pokažejo tudi rezultati. Smiselno je, da si za začetek izberemo lažja, krajša, bolj znana besedila.

Vztrajati je potrebno vsaj dva meseca ali več. Sproti merimo napredek.

Tako kot pri drugih tehnikah tudi pri tehniki hitrega branja ves čas spremljamo, kako je tehnika učinkovita za nas, kako se povezuje s tehnikami učenja, kaj še lahko izboljšamo in se tudi odločamo, ali jo bomo še uporabljali. 

Več o hitrem branju lahko preberemo v knjigi dr. Vida Pečjaka, Hitro in uspešno branje, v knjigi Wolfganga Schmitza  Hitrejše branje – boljše razumevanje in drugih.V obeh knjigah so na voljo tudi različne vaje za razvijanje tehnike hitrega branja.

Veliko vaj za oči, za širjenje bralnega polja, za hitrejše in bolj koncentrirano branje najdemo v:

–delovnih zvezkih Žarek v besedi, avtoric Adele Lavrenčič in Hermine Bavčar,

– bralnih listih Kako do boljšega in učinkovitejšega branja, avtoric Nataše Holy- Šinkovec in Sonje Pečjak.

Darja Guzelj